{"id":9145,"date":"2019-10-29T11:23:03","date_gmt":"2019-10-29T10:23:03","guid":{"rendered":"http:\/\/osfm-splet.splet.arnes.si\/?page_id=9145"},"modified":"2025-01-29T14:21:09","modified_gmt":"2025-01-29T13:21:09","slug":"kratko-o-zgodovini","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/osfm-splet.splet.arnes.si\/?page_id=9145","title":{"rendered":"Kratka predstavitev"},"content":{"rendered":"<p>[et_pb_section fb_built=&#8221;1&#8243; fullwidth=&#8221;on&#8221; admin_label=&#8221;section&#8221; _builder_version=&#8221;4.27.0&#8243; background_color=&#8221;rgba(255,255,255,0)&#8221; background_image=&#8221;http:\/\/osfm-splet.splet.arnes.si\/files\/2015\/06\/osfm1.jpg&#8221; background_enable_image=&#8221;off&#8221; custom_padding=&#8221;||1px|&#8221; transparent_background=&#8221;on&#8221; make_fullwidth=&#8221;off&#8221; use_custom_width=&#8221;off&#8221; width_unit=&#8221;on&#8221; global_module=&#8221;10997&#8243; locked=&#8221;off&#8221; global_colors_info=&#8221;{}&#8221;][et_pb_fullwidth_slider use_bg_overlay=&#8221;off&#8221; use_text_overlay=&#8221;off&#8221; admin_label=&#8221;Slike \u0161ole&#8221; _builder_version=&#8221;4.27.0&#8243; vertical_offset_tablet=&#8221;0&#8243; horizontal_offset_tablet=&#8221;0&#8243; custom_padding=&#8221;|||&#8221; auto=&#8221;on&#8221; auto_speed=&#8221;10000&#8243; link_option_url=&#8221;www.fmalgaja.si&#8221; z_index_tablet=&#8221;0&#8243; header_text_shadow_horizontal_length_tablet=&#8221;0px&#8221; header_text_shadow_vertical_length_tablet=&#8221;0px&#8221; header_text_shadow_blur_strength_tablet=&#8221;1px&#8221; body_text_shadow_horizontal_length_tablet=&#8221;0px&#8221; body_text_shadow_vertical_length_tablet=&#8221;0px&#8221; body_text_shadow_blur_strength_tablet=&#8221;1px&#8221; body_link_text_shadow_horizontal_length_tablet=&#8221;0px&#8221; body_link_text_shadow_vertical_length_tablet=&#8221;0px&#8221; body_link_text_shadow_blur_strength_tablet=&#8221;1px&#8221; body_ul_text_shadow_horizontal_length_tablet=&#8221;0px&#8221; body_ul_text_shadow_vertical_length_tablet=&#8221;0px&#8221; body_ul_text_shadow_blur_strength_tablet=&#8221;1px&#8221; body_ol_text_shadow_horizontal_length_tablet=&#8221;0px&#8221; body_ol_text_shadow_vertical_length_tablet=&#8221;0px&#8221; body_ol_text_shadow_blur_strength_tablet=&#8221;1px&#8221; body_quote_text_shadow_horizontal_length_tablet=&#8221;0px&#8221; body_quote_text_shadow_vertical_length_tablet=&#8221;0px&#8221; body_quote_text_shadow_blur_strength_tablet=&#8221;1px&#8221; button_text_shadow_horizontal_length_tablet=&#8221;0px&#8221; button_text_shadow_vertical_length_tablet=&#8221;0px&#8221; button_text_shadow_blur_strength_tablet=&#8221;1px&#8221; box_shadow_style=&#8221;preset6&#8243; box_shadow_horizontal_image_tablet=&#8221;0px&#8221; box_shadow_vertical_image_tablet=&#8221;0px&#8221; box_shadow_blur_image_tablet=&#8221;40px&#8221; box_shadow_spread_image_tablet=&#8221;0px&#8221; box_shadow_horizontal_button_tablet=&#8221;0px&#8221; box_shadow_vertical_button_tablet=&#8221;0px&#8221; box_shadow_blur_button_tablet=&#8221;40px&#8221; box_shadow_spread_button_tablet=&#8221;0px&#8221; text_shadow_horizontal_length_tablet=&#8221;0px&#8221; text_shadow_vertical_length_tablet=&#8221;0px&#8221; text_shadow_blur_strength_tablet=&#8221;1px&#8221; remove_inner_shadow=&#8221;off&#8221; hide_content_on_mobile=&#8221;off&#8221; hide_cta_on_mobile=&#8221;off&#8221; show_inner_shadow=&#8221;on&#8221; button_letter_spacing_hover=&#8221;0&#8243; locked=&#8221;off&#8221; global_colors_info=&#8221;{}&#8221; button_text_size__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_text_size__hover=&#8221;null&#8221; button_one_text_size__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_one_text_size__hover=&#8221;null&#8221; button_two_text_size__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_two_text_size__hover=&#8221;null&#8221; button_text_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_text_color__hover=&#8221;null&#8221; button_one_text_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_one_text_color__hover=&#8221;null&#8221; button_two_text_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_two_text_color__hover=&#8221;null&#8221; button_border_width__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_border_width__hover=&#8221;null&#8221; button_one_border_width__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_one_border_width__hover=&#8221;null&#8221; button_two_border_width__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_two_border_width__hover=&#8221;null&#8221; button_border_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_border_color__hover=&#8221;null&#8221; button_one_border_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_one_border_color__hover=&#8221;null&#8221; button_two_border_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_two_border_color__hover=&#8221;null&#8221; button_border_radius__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_border_radius__hover=&#8221;null&#8221; button_one_border_radius__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_one_border_radius__hover=&#8221;null&#8221; button_two_border_radius__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_two_border_radius__hover=&#8221;null&#8221; button_letter_spacing__hover_enabled=&#8221;on&#8221; button_letter_spacing__hover=&#8221;0&#8243; button_one_letter_spacing__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_one_letter_spacing__hover=&#8221;null&#8221; button_two_letter_spacing__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_two_letter_spacing__hover=&#8221;null&#8221; button_bg_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_bg_color__hover=&#8221;null&#8221; button_one_bg_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_one_bg_color__hover=&#8221;null&#8221; button_two_bg_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_two_bg_color__hover=&#8221;null&#8221;][et_pb_slide heading=&#8221;O\u0160 Franja Malgaja \u0160entjur&#8221; _builder_version=&#8221;4.16&#8243; background_color=&#8221;#ffffff&#8221; background_image=&#8221;https:\/\/osfm-splet.splet.arnes.si\/files\/2015\/08\/osfm1.jpg&#8221; background_enable_image=&#8221;on&#8221; locked=&#8221;off&#8221; global_colors_info=&#8221;{}&#8221; button_text_size__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_one_text_size__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_two_text_size__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_text_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_one_text_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_two_text_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_border_width__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_one_border_width__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_two_border_width__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_border_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_one_border_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_two_border_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_border_radius__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_one_border_radius__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_two_border_radius__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_letter_spacing__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_one_letter_spacing__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_two_letter_spacing__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_bg_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_one_bg_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_two_bg_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; sticky_transition=&#8221;on&#8221;][\/et_pb_slide][et_pb_slide heading=&#8221;O\u0160 Franja Malgaja \u0160entjur&#8221; _builder_version=&#8221;4.16&#8243; background_color=&#8221;#ffffff&#8221; background_image=&#8221;https:\/\/osfm-splet.splet.arnes.si\/files\/2015\/06\/osfm2.jpg&#8221; background_enable_image=&#8221;on&#8221; locked=&#8221;off&#8221; global_colors_info=&#8221;{}&#8221; button_text_size__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_one_text_size__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_two_text_size__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_text_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_one_text_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_two_text_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_border_width__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_one_border_width__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_two_border_width__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_border_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_one_border_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_two_border_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_border_radius__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_one_border_radius__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_two_border_radius__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_letter_spacing__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_one_letter_spacing__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_two_letter_spacing__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_bg_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_one_bg_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_two_bg_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; sticky_transition=&#8221;on&#8221;][\/et_pb_slide][et_pb_slide heading=&#8221;O\u0160 Franja Malgaja \u0160entjur&#8221; _builder_version=&#8221;4.16&#8243; background_color=&#8221;#ffffff&#8221; background_image=&#8221;https:\/\/osfm-splet.splet.arnes.si\/files\/2015\/06\/osfm3.jpg&#8221; background_enable_image=&#8221;on&#8221; locked=&#8221;off&#8221; global_colors_info=&#8221;{}&#8221; button_text_size__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_one_text_size__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_two_text_size__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_text_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_one_text_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_two_text_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_border_width__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_one_border_width__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_two_border_width__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_border_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_one_border_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_two_border_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_border_radius__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_one_border_radius__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_two_border_radius__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_letter_spacing__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_one_letter_spacing__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_two_letter_spacing__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_bg_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_one_bg_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_two_bg_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; sticky_transition=&#8221;on&#8221;][\/et_pb_slide][\/et_pb_fullwidth_slider][et_pb_fullwidth_menu menu_id=&#8221;57&#8243; menu_style=&#8221;centered&#8221; submenu_direction=&#8221;downwards&#8221; fullwidth_menu=&#8221;off&#8221; active_link_color=&#8221;#FFFFFF&#8221; admin_label=&#8221;Glavni Meni&#8221; module_id=&#8221;velikost-menija&#8221; _builder_version=&#8221;4.27.0&#8243; menu_font=&#8221;|on|||&#8221; menu_text_color=&#8221;#FFFFFF&#8221; menu_font_size=&#8221;15px&#8221; background_color=&#8221;#1269b0&#8243; background_color_tablet=&#8221;#ffffff&#8221; background_color_phone=&#8221;#ffffff&#8221; background_last_edited=&#8221;on|tablet&#8221; background_enable_color_tablet=&#8221;on&#8221; background_enable_color_phone=&#8221;on&#8221; global_colors_info=&#8221;{}&#8221;][\/et_pb_fullwidth_menu][\/et_pb_section][et_pb_section fb_built=&#8221;1&#8243; admin_label=&#8221;section&#8221; _builder_version=&#8221;4.16&#8243; global_colors_info=&#8221;{}&#8221;][et_pb_row admin_label=&#8221;row&#8221; _builder_version=&#8221;4.16&#8243; background_size=&#8221;initial&#8221; background_position=&#8221;top_left&#8221; background_repeat=&#8221;repeat&#8221; global_colors_info=&#8221;{}&#8221;][et_pb_column type=&#8221;4_4&#8243; _builder_version=&#8221;4.16&#8243; custom_padding=&#8221;|||&#8221; global_colors_info=&#8221;{}&#8221; custom_padding__hover=&#8221;|||&#8221;][et_pb_text admin_label=&#8221;Text&#8221; _builder_version=&#8221;4.27.0&#8243; background_size=&#8221;initial&#8221; background_position=&#8221;top_left&#8221; background_repeat=&#8221;repeat&#8221; hover_enabled=&#8221;0&#8243; use_border_color=&#8221;off&#8221; border_color=&#8221;#ffffff&#8221; border_style=&#8221;solid&#8221; global_colors_info=&#8221;{}&#8221; sticky_enabled=&#8221;0&#8243;]<\/p>\n<h3>O \u0161oli<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Osnovna \u0161ola Franja Malgaja \u0160entjur je javni vzgojno-izobra\u017eevalni zavod, ustanovljen leta 2004 v \u010digar sestavo sodi Podru\u017eni\u010dna osnovna \u0161ola Blagovna. Najstarej\u0161a stavba zavoda je stara zgradba podru\u017eni\u010dne \u0161ole, ki je bila zgrajena leta 1907, na mati\u010dni \u0161oli pa je njen najstarej\u0161i del secesijska stavba iz leta 1909. Osnovna dejavnost zavoda je obvezno osnovno\u0161olsko izobra\u017eevanje, na\u010drtno in sistemati\u010dno posredovanje znanja in ob\u010dih civilizacijskih in kulturnih vrednot in drugo, opredeljeno v Odloku o ustanovitvi zavoda.<\/p>\n<p>\u0160ola tako izvaja dejavnost osnovno\u0161olskega izobra\u017eevanja, omogo\u010da pripravo \u0161olske prehrane za u\u010dence in delavce \u0161ole ter zunanje odjemalce, organizira kulturne, \u0161portne in druge javne prireditve. Dejavnost \u0161ole je javna slu\u017eba, katere izvajanje je v javnem interesu.<\/p>\n<p>Promocijski video \u0161ole<\/p>\n<p style=\"text-align: center\">\n<!-- iframe plugin v.5.2 wordpress.org\/plugins\/iframe\/ -->\n<iframe loading=\"lazy\" width=\"640\" height=\"360\" src=\"https:\/\/video.arnes.si\/embed\/98q9438bn528\" frameborder=\"0\" webkitallowfullscreen mozallowfullscreen allowfullscreen scrolling=\"yes\" class=\"iframe-class\" name=\"ARNES\"><\/iframe>\n<\/p>\n<hr>\n<p><strong>Zgodovina&nbsp;O\u0160 Franja Malgaja \u0160entjur<\/strong><\/p>\n<p>Iz \u0161olske kronike je mogo\u010de razbrati podatek, da prvi za\u010detki organiziranega \u0161olstva segajo v leto 1769, kar pomeni, da ima \u0161olstvo na \u0160entjurskem 250 let dolgo tradicijo.<\/p>\n<p style=\"text-align: center\">ngg_shortcode_0_placeholder<\/p>\n<p style=\"text-align: left\"><strong>Ve\u010d o zgodovini na\u0161e \u0161ole<\/strong><\/p>\n<p style=\"text-align: left\">Do ustanovitve \u0161ole leta 1909 je imela nadzor nad \u0161olo cerkvena oblast, torej je \u0161olo neposredno nadziral doma\u010di \u017eupnik. Prva hi\u0161a, v kateri se je leta 1769 pri\u010del pouk, je bila v Gornjem trgu. Po po\u017earu, ki je izbruhnil leta 1797 in popolnoma uni\u010dil Gornji trg, se je pouk izvajal v Dragarjevi hi\u0161i. Do leta 1818 je bil pouk v kaplaniji, nato v Jan\u017ekovi hi\u0161i. \u0160ola je bila enorazrednica. Ko je bilo leta 1818 zgrajeno novo \u0161olsko poslopje, se je enorazrednica spremenila v dvorazrednico. To \u0161olsko poslopje je bila rojstna hi\u0161a Ipavcev, takratna ob\u010dinska hi\u0161a. Glede na takratno prepri\u010danje so \u0161olo v ve\u010dini obiskovali de\u010dki. \u0160ola je imela posebno knjigo, imenovano \u00bb\u010castna knjiga za marljive u\u010dence\u00ab, v katero so vpisovali pridne in marljive u\u010dence. Spremembe povzro\u010di tudi nov avstrijski \u0161olski zakon, ki je uzakonil splo\u0161no obveznost \u0161olskega obiska. Sprejet 14. 5. 1869, je dolo\u010dal, da je treba ustanoviti osnovno \u0161olo povsod, ker je bilo v razdalji ene ure hoda po petletnem povpre\u010dju ve\u010d kot 40 otrok, ki so morali obiskovati nad 4 kilometre oddaljeno \u0161olo. Dr\u017eavni osnovno\u0161olski zakon je uveljavil osemletno osnovno \u0161olo. Zakon je mo\u010dno vplival na zmanj\u0161anje nepismenosti med prebivalstvom. Ker je \u0161tevilo otrok iz leta v leto nara\u0161\u010dalo, je bila potrebna raz\u0161iritev \u0161olske zgradbe. \u0160ola je imela takrat tri u\u010dilnice in se je iz dvorazrednice spremenila v trirazrednico, do leta 1874 je bila \u017ee \u0161tirirazrednica. Velike zasluge je imel takratni \u017eupan dr. Gustav Ipavec. U\u010ditelji so pou\u010devali dvojezi\u010dno. Star\u0161i so otroke vpisovali v \u0161olo zelo pozno, in sicer z osmim, devetim ali desetim letom. \u0160oloobvezni otroci pouka niso obiskovali redno. Kljub temu takratna \u0161olska oblast star\u0161ev ni klicala na zagovor, saj je primanjkovalo u\u010diteljev in \u0161olskih prostorov. Najslab\u0161i je bil obisk v vi\u0161jih razredih, saj star\u0161i zaradi kme\u010dkih opravil otrok niso po\u0161iljali v \u0161olo. Leta 1891 se je pri\u010dela prezidava starega \u0161olskega poslopja. Tega leta je ukinjena me\u0161ana \u0161ola. \u0160ola se je preimenovala v \u00bb\u0160tirirazredno de\u0161ko ljudsko \u0161olo\u00ab. De\u0161ka je bila v novozgrajeni stavbi, dekli\u0161ka v dotedanji zgradbi (Zdol\u0161kovi). Takratni na\u010delnik krajevnega \u0161olskega sveta dr. Josip Povalej je pokazal zanimanje za novo \u0161olsko stavbo, otvoritev je bila 6. decembra leta 1909. V tem poslopju se nahajajo dekli\u0161ka in de\u0161ka \u0161ola, pisarna, stanovanje za nadu\u010ditelja in nadu\u010diteljico, nekaj sob za neporo\u010deno u\u010diteljstvo, prostor za \u0161olsko slugo, klet, drvarnica in kuhinja. Med prvo svetovno vojno, ki je izbruhnila leta 1914, je pouk potekal le tri dni v tednu. V \u0161oli so se odvijale \u0161tevilne akcije, s pomo\u010djo katerih so zbirali darove za vojake. Dve leti po za\u010detku vojne \u0161olske prostore zasede vojska. Razmere v \u0161olstvu so bile zelo slabe. Ljudje so za\u010deli spoznavati pomen \u0161olanja, zato so bili v ve\u010dini \u0161olstvu naklonjeni. To je bil \u010das, ko je bilo pomanjkanje obla\u010dil, obutve, hrane in razsajale so \u0161tevilne nalezljive bolezni. Po prvi svetovni vojni se je v \u0160entjurju pri\u010delo pomembno obdobje v razvoju \u0161ole. Ljudstvo je s ponosom pozdravljalo novo dr\u017eavo in vladarja, ki so mu pripisovali veliko mero zaupanja in pravi\u010dnosti. U\u010diteljstvo se je iz ljubezni do domovine in nove energije lotilo novega \u0161olskega leta. Na \u0161oli so prirejali \u0161tevilne slovesnosti. Novembra 1920 se je \u0161ola raz\u0161irila v petrazrednico, ki se leta 1929 raz\u0161iri v \u0161estrazrednico. Februarja istega leta je bil prekinjen pouk, saj je februarja temperatura v \u0160entjurju padla na -30,5 stopinj Celzija. U\u010dni pripomo\u010dki so bili zelo dragi, zato je bila organizirana pomo\u010d tistim, ki si niso mogli priskrbeti osnovnih \u0161olskih potreb\u0161\u010din. Podmladek Rde\u010dega kri\u017ea je z zbiranjem denarja pomagal revnim otrokom, tako da so jim priskrbeli blago za obla\u010dila in \u0161olske potreb\u0161\u010dine. Ker je dekli\u0161ki \u0161oli primanjkovalo prostora, je pouk potekal izmeni\u010dno. De\u0161ka \u0161ola je morala skrbeti za \u0161olski vrt. \u0160olski obisk je bil na splo\u0161no dober, slab\u0161i je bil ob nujnih poljskih opravilih. \u010ce so otroci zamujali v \u0161olo, so bile predpisane visoke kazni. Med drugo svetovno vojno \u0161entjurski trg zavzamejo oddelki SS. Iz nekaterih hi\u0161 so \u017ee plapolale nem\u0161ke zastave. V \u0161oli so se takrat nahajali \u0161e zadnji oddelki razpadle kraljeve vojske. Doma\u010di simpatizerji Nemcev so celo predlagali, da bi se \u0161olo razstrelilo. To je uspelo prepre\u010diti prizadevnemu trgovcu Zdol\u0161ku. Na \u0161olo je pri\u0161el nem\u0161ki nadzornik, ki je imel nalogo preveriti \u0161entjursko u\u010diteljstvo. Nem\u0161ka u\u010ditelja, ki sta pri\u0161la na \u0161olo, sta pozvala \u0161entjurske u\u010ditelje. Vsak u\u010ditelj je moral napisati svoj \u017eivljenjepis in re\u0161iti posebne vpra\u0161alnike. Sledila je otvoritev nem\u0161ke ljudske \u0161ole, na katero je pri\u0161lo pou\u010devati ve\u010d nem\u0161kih u\u010diteljev, ki so pou\u010devali v nem\u0161kem jeziku. Nemci so organizirali te\u010daje, ki so jih morali obiskovati vsi od 15. do 60. leta starosti, saj so bili prepri\u010dani, da morajo v \u0161tirih letih vsi znati nem\u0161ko. Slovenski jezik je bil prepovedan. Petje slovenskih pesmi je bilo dovoljeno le na porokah. Za\u010delo se je prvo preganjanje intelektualcev. Med ostalimi so zaprli tudi nekatere u\u010ditelje. Okupator je \u017eelel uni\u010diti vse slovenske u\u010dne knjige, slovenske knji\u017enice, zemljevide, zbirke in druge u\u010dne pripomo\u010dke. Ob koncu vojne otroci niso imeli ustreznega znanja, niti niso bili vajeni \u0161olskega reda. Po vojni so u\u010ditelji imeli nalogo ljudstvu omogo\u010diti izobrazbo in kulturni razvoj. Na \u0161oli so se ponovno odvijale razli\u010dne prireditve. Knjig takrat ni bilo. Nekaj otrok je naro\u010dilo revije Ciciban in Pionir, kasneje Pionirski list. U\u010denci so se u\u010dili slovenskega jezika, ra\u010dunanja in zgodovino NOB. Pouk je potekal izmeni\u010dno. \u0160olski obisk je bil v zimskem \u010dasu slab\u0161i zaradi pomanjkanja obla\u010dil in obutve. V \u0161olskem letu 1948\/1949 je bila ustanovljena sedemletka. 1. 4. 1949 se je \u0161ola preimenovala v O\u0160 \u0160entjur pri Celju, v \u0161olskem letu 1950\/1951 pa v osnovno \u0161olo in ni\u017ejo gimnazijo. Razmere po drugi svetovni vojni so bile zelo hude. Veliko \u0161kode so naredile tudi poplave. V \u0161olskem letu 1956\/1957 je za\u010dela delovati \u0161olska mle\u010dna kuhinja. V naslednjem \u0161olskem letu je bila izvedena \u0161olska reforma, ki je zdru\u017eila osnovno \u0161olo in ni\u017ejo gimnazijo v enotno osemletno osnovno \u0161olo. Odvijale so se \u0161tevilne slovesnosti. Posebno mesto je imela prireditev ob dnevu republike 29. 11. Na ta dan so s sprejetjem Cicibanov v pionirsko organizacijo proslavljali ustanovitev nove Jugoslavije. Leta 1969 je bila najve\u010dja \u0161olska investicija napeljava centralne kurjave. Na O\u0160 \u0160entjur je bil v \u0161olskem letu 1970\/1971 ustanovljen prvi razred posebne \u0161ole. Zaradi prostorske stiske je bili v naslednjem \u0161olskem letu izveden referendum za samoprispevek. Zanj je glasovalo 88,9 % prebivalcev. \u010cez tri leta se je pri\u010dela gradnja prizidka. Sve\u010dana otvoritev je bila 26. 8. 1977. Ob tej prilo\u017enosti se je \u0161ola poimenovala po borcu za severno mejo, na\u0161em rojaku, Franju Malgaju. Od osamosvojitve Slovenije do danes je \u0161ola do\u017eivela kar nekaj sprememb. Razpu\u0161\u010dena je bila organizacija VIZ, ki je zdru\u017eevala vse osnovne \u0161ole v ob\u010dini, glasbeno \u0161olo in vrtec. Iz \u0161tirih ocenjevalnih obdobij se je pri\u0161lo na tri, danes imamo dve ocenjevalni obdobji. V prvi razred je bilo uvedeno opisno ocenjevanje (1992\/1993). Iz predmetnika za peti razred se je \u010drtala srbohrva\u0161\u010dina. Aprila 1994 se je pri\u010dela gradnja O\u0160 Hru\u0161evec, kar je za O\u0160 Franja Malgaja pomenilo konec izmenskega pouka. Naslednje leto je na novo \u0161olo od\u0161lo 380 u\u010dencev. Leta 1996 se je z zakonom o osnovni \u0161oli \u0161olanje podalj\u0161alo na devet let. V \u0161olskem letu 2000\/2001 so bili prvi\u010d sprejeti u\u010denci devetletke. Izvajati se za\u010dne nivojski pouk in izbirni predmeti. Otroci vstopajo v \u0161olo s \u0161estimi leti. Uvedene so \u0161tevil\u010dne ocene pri likovni vzgoji, glasbeni vzgoji, tehni\u010dni vzgoji, \u0161portni vzgoji in gospodinjstvu. U\u010denci so vklju\u010deni v u\u010dbeni\u0161ki sklad. V \u0161olskem letu 2009\/2010 je bila izvedena temeljita sanacija telovadnice, ki je bila postavljena leta 1975. Prenovljena telovadnica se je poimenovala po \u0161entjurskih olimpijcih. \u010cez nekaj let, v \u0161olskem letu 2014\/2015, je bila izvedena energetska sanacija starega in novega dela \u0161ole. Glede na \u0161tevilne spremembe je potrebno poudariti tudi to, da danes na \u0161oli ne izvajamo nivojskega pouka, ampak imamo pri sloven\u0161\u010dini, angle\u0161\u010dini in matematiki heterogene skupine. Poleg obveznih izbirnih predmetov lahko u\u010denci izbirajo tudi neobvezne izbirne predmete. \u0160ola danes s ponosom nosi naziv \u00bbkulturna \u0161ola\u00ab. Ta naziv si je pridobila z dejavnostjo na kulturnem podro\u010dju, predvsem gledali\u0161kem. Sodelujemo v razli\u010dnih projektih in se udele\u017eujemo \u0161tevilnih \u0161portnih tekmovanj in tekmovanj iz znanj. Zelo veliko u\u010dencev je vklju\u010denih v otro\u0161ki in mladinski pevski zbor, najbolj\u0161i med njimi so del komorne skupine, ki se imenuje Terca. Vsako \u0161olsko leto se izvedejo zimska in letna \u0161ola v naravi, tabori ter kolesarski izpit za peto\u0161olce. Med \u0161olskim letom imamo \u0161tevilne prireditve, na katere smo zelo ponosni. Leto 2019 je bilo v \u0160entjurju obele\u017eeno kot Malgajevo leto. Dogodki so se vrstili od 5. 5. 2019 do 27. 11. 2019. V tem \u010dasu smo se spominjali 125 letnice rojstva Franja Malgaja in 100 letnice njegove smrti. Za mesto \u0160entjur je prav gotovo pomembna tudi 110 letnica stare \u0161olske zgradbe in 250 letnica \u0161olstva na \u0160entjurskem. Obele\u017eili smo tudi 150 let od sprejetja avstrijskega osnovno\u0161olskega zakona. Nosilka zaklju\u010dne prireditve ob koncu Malgajevega leta je bila na\u0161a \u0161ola. Ob tej prilo\u017enosti smo predstavili spomin na najpomembnej\u0161e dogodke iz preteklosti na\u0161e \u0161ole in na\u0161ih u\u010dencev. Vir: Kronika O\u0160 Franja Malgaja \u0160entjur[\/learn_more]<\/p>\n<p>[\/et_pb_text][\/et_pb_column][\/et_pb_row][\/et_pb_section][et_pb_section fb_built=&#8221;1&#8243; fullwidth=&#8221;on&#8221; disabled_on=&#8221;on|on|&#8221; admin_label=&#8221;Section&#8221; _builder_version=&#8221;4.27.0&#8243; vertical_offset_tablet=&#8221;0&#8243; horizontal_offset_tablet=&#8221;0&#8243; inner_width_phone=&#8221;50px&#8221; inner_max_width_tablet=&#8221;100px&#8221; inner_max_width_phone=&#8221;50px&#8221; custom_margin=&#8221;30px||||false|false&#8221; animation_style=&#8221;fade&#8221; box_shadow_horizontal_tablet=&#8221;0px&#8221; box_shadow_vertical_tablet=&#8221;0px&#8221; box_shadow_blur_tablet=&#8221;40px&#8221; box_shadow_spread_tablet=&#8221;0px&#8221; transparent_background=&#8221;off&#8221; make_fullwidth=&#8221;off&#8221; use_custom_width=&#8221;off&#8221; width_unit=&#8221;on&#8221; global_module=&#8221;10917&#8243; locked=&#8221;off&#8221; collapsed=&#8221;off&#8221; global_colors_info=&#8221;{}&#8221;][et_pb_fullwidth_header content_max_width=&#8221;none&#8221; admin_label=&#8221;Napisi in logo v nogi&#8221; _builder_version=&#8221;4.27.0&#8243; title_font_size=&#8221;14px&#8221; subhead_font_size=&#8221;14px&#8221; background_layout=&#8221;light&#8221; button_one_letter_spacing_hover=&#8221;0&#8243; button_two_letter_spacing_hover=&#8221;0&#8243; global_colors_info=&#8221;{}&#8221; button_one_text_size__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_one_text_size__hover=&#8221;null&#8221; button_two_text_size__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_two_text_size__hover=&#8221;null&#8221; button_one_text_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_one_text_color__hover=&#8221;null&#8221; button_two_text_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_two_text_color__hover=&#8221;null&#8221; button_one_border_width__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_one_border_width__hover=&#8221;null&#8221; button_two_border_width__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_two_border_width__hover=&#8221;null&#8221; button_one_border_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_one_border_color__hover=&#8221;null&#8221; button_two_border_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_two_border_color__hover=&#8221;null&#8221; button_one_border_radius__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_one_border_radius__hover=&#8221;null&#8221; button_two_border_radius__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_two_border_radius__hover=&#8221;null&#8221; button_one_letter_spacing__hover_enabled=&#8221;on&#8221; button_one_letter_spacing__hover=&#8221;0&#8243; button_two_letter_spacing__hover_enabled=&#8221;on&#8221; button_two_letter_spacing__hover=&#8221;0&#8243; button_one_bg_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_one_bg_color__hover=&#8221;null&#8221; button_two_bg_color__hover_enabled=&#8221;off&#8221; button_two_bg_color__hover=&#8221;null&#8221;]<\/p>\n<table bgcolor=\"#ffffff\">\n<tbody>\n<tr>\n<td><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"wp-image-18488 alignnone \" src=\"https:\/\/osfm-splet.splet.arnes.si\/files\/2019\/12\/osfm-NazivInNaslov.jpg\" alt=\"\" width=\"260\" height=\"87\"><\/td>\n<td><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"wp-image-74 aligncenter\" src=\"http:\/\/osfm-splet.splet.arnes.si\/files\/2015\/03\/logo.png\" alt=\"\" width=\"100\" height=\"100\" srcset=\"https:\/\/osfm-splet.splet.arnes.si\/files\/2015\/03\/logo.png 300w, https:\/\/osfm-splet.splet.arnes.si\/files\/2015\/03\/logo-150x150.png 150w\" sizes=\"(max-width: 100px) 100vw, 100px\" \/><\/td>\n<td><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"wp-image-22035 alignnone \" src=\"https:\/\/osfm-splet.splet.arnes.si\/files\/2022\/06\/Logo-MVI-slo.png\" alt=\"\" width=\"342\" height=\"37\"><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>[\/et_pb_fullwidth_header][\/et_pb_section]<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>O \u0161oli &nbsp; Osnovna \u0161ola Franja Malgaja \u0160entjur je javni vzgojno-izobra\u017eevalni zavod, ustanovljen leta 2004 v \u010digar sestavo sodi Podru\u017eni\u010dna osnovna \u0161ola Blagovna. Najstarej\u0161a stavba zavoda je stara zgradba podru\u017eni\u010dne \u0161ole, ki je bila zgrajena leta 1907, na mati\u010dni \u0161oli pa je njen najstarej\u0161i del secesijska stavba iz leta 1909. Osnovna dejavnost zavoda je obvezno [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":6245,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-template-blank.php","meta":{"_et_pb_use_builder":"on","_et_pb_old_content":"<p>Osnovna \u0161ola Franja Malgaja \u0160entjur je javni vzgojno-izobra\u017eevalni zavod, ustanovljen leta 2004 v \u010digar sestavo sodi Podru\u017eni\u010dna osnovna \u0161ola Blagovna. Najstarej\u0161a stavba zavoda je stara zgradba podru\u017eni\u010dne \u0161ole, ki je bila zgrajena leta 1907, na mati\u010dni \u0161oli pa je njen najstarej\u0161i del secesijska stavba iz leta 1909. Osnovna dejavnost zavoda je obvezno osnovno\u0161olsko izobra\u017eevanje, na\u010drtno in sistemati\u010dno posredovanje znanja in ob\u010dih civilizacijskih in kulturnih vrednot in drugo, opredeljeno v Odloku o ustanovitvi zavoda.<\/p><p>\u0160ola tako izvaja dejavnost osnovno\u0161olskega izobra\u017eevanja, omogo\u010da pripravo \u0161olske prehrane za u\u010dence in delavce \u0161ole ter zunanje odjemalce, organizira kulturne, \u0161portne in druge javne prireditve. Dejavnost \u0161ole je javna slu\u017eba, katere izvajanje je v javnem interesu.<\/p><p style=\"text-align: center;\">[iframe width=\"640\" height=\"360\" src=\"https:\/\/video.arnes.si\/portal\/api\/asset\/embed\/lDlorINhGPJUpdNStcaTokt8\" frameborder=\"0\" webkitallowfullscreen=\"\" mozallowfullscreen=\"\" allowfullscreen=\"\"]<\/p><hr \/><p><strong>Zgodovina\u00a0O\u0160 Franja Malgaja \u0160entjur<\/strong><\/p><p>Iz \u0161olske kronike je mogo\u010de razbrati podatek, da prvi za\u010detki organiziranega \u0161olstva segajo v leto 1769, kar pomeni, da ima \u0161olstvo na \u0160entjurskem 250 let dolgo tradicijo.<br \/> Do ustanovitve \u0161ole leta 1909 je imela nadzor nad \u0161olo cerkvena oblast, torej je \u0161olo neposredno nadziral doma\u010di \u017eupnik. Prva hi\u0161a, v kateri se je leta 1769 pri\u010del pouk, je bila v Gornjem trgu. Po po\u017earu, ki je izbruhnil leta 1797 in popolnoma uni\u010dil Gornji trg, se je pouk izvajal v Dragarjevi hi\u0161i. Do leta 1818 je bil pouk v kaplaniji, nato v Jan\u017ekovi hi\u0161i. \u0160ola je bila enorazrednica. Ko je bilo leta 1818 zgrajeno novo \u0161olsko poslopje, se je enorazrednica spremenila v dvorazrednico. To \u0161olsko poslopje je bila rojstna hi\u0161a Ipavcev, takratna ob\u010dinska hi\u0161a.<br \/> Glede na takratno prepri\u010danje so \u0161olo v ve\u010dini obiskovali de\u010dki. \u0160ola je imela posebno knjigo, imenovano \u00bb\u010castna knjiga za marljive u\u010dence\u00ab, v katero so vpisovali pridne in marljive u\u010dence. Spremembe povzro\u010di tudi nov avstrijski \u0161olski zakon, ki je uzakonil splo\u0161no obveznost \u0161olskega obiska. Sprejet 14. 5. 1869, je dolo\u010dal, da je treba ustanoviti osnovno \u0161olo povsod, ker je bilo v razdalji ene ure hoda po petletnem povpre\u010dju ve\u010d kot 40 otrok, ki so morali obiskovati nad 4 kilometre oddaljeno \u0161olo. Dr\u017eavni osnovno\u0161olski zakon je uveljavil osemletno osnovno \u0161olo. Zakon je mo\u010dno vplival na zmanj\u0161anje nepismenosti med prebivalstvom.<br \/> Ker je \u0161tevilo otrok iz leta v leto nara\u0161\u010dalo, je bila potrebna raz\u0161iritev \u0161olske zgradbe. \u0160ola je imela takrat tri u\u010dilnice in se je iz dvorazrednice spremenila v trirazrednico, do leta 1874 je bila \u017ee \u0161tirirazrednica. Velike zasluge je imel takratni \u017eupan dr. Gustav Ipavec. U\u010ditelji so pou\u010devali dvojezi\u010dno. Star\u0161i so otroke vpisovali v \u0161olo zelo pozno, in sicer z osmim, devetim ali desetim letom. \u0160oloobvezni otroci pouka niso obiskovali redno. Kljub temu takratna \u0161olska oblast star\u0161ev ni klicala na zagovor, saj je primanjkovalo u\u010diteljev in \u0161olskih prostorov. Najslab\u0161i je bil obisk v vi\u0161jih razredih, saj star\u0161i zaradi kme\u010dkih opravil otrok niso po\u0161iljali v \u0161olo.<br \/> Leta 1891 se je pri\u010dela prezidava starega \u0161olskega poslopja. Tega leta je ukinjena me\u0161ana \u0161ola. \u0160ola se je preimenovala v \u00bb\u0160tirirazredno de\u0161ko ljudsko \u0161olo\u00ab. De\u0161ka je bila v novozgrajeni stavbi, dekli\u0161ka v dotedanji zgradbi (Zdol\u0161kovi).<br \/> Takratni na\u010delnik krajevnega \u0161olskega sveta dr. Josip Povalej je pokazal zanimanje za novo \u0161olsko stavbo, otvoritev je bila 6. decembra leta 1909. V tem poslopju se nahajajo dekli\u0161ka in de\u0161ka \u0161ola, pisarna, stanovanje za nadu\u010ditelja in nadu\u010diteljico, nekaj sob za neporo\u010deno u\u010diteljstvo, prostor za \u0161olsko slugo, klet, drvarnica in kuhinja.<br \/> Med prvo svetovno vojno, ki je izbruhnila leta 1914, je pouk potekal le tri dni v tednu. V \u0161oli so se odvijale \u0161tevilne akcije, s pomo\u010djo katerih so zbirali darove za vojake. Dve leti po za\u010detku vojne \u0161olske prostore zasede vojska. Razmere v \u0161olstvu so bile zelo slabe. Ljudje so za\u010deli spoznavati pomen \u0161olanja, zato so bili v ve\u010dini \u0161olstvu naklonjeni. To je bil \u010das, ko je bilo pomanjkanje obla\u010dil, obutve, hrane in razsajale so \u0161tevilne nalezljive bolezni.<br \/> Po prvi svetovni vojni se je v \u0160entjurju pri\u010delo pomembno obdobje v razvoju \u0161ole. Ljudstvo je s ponosom pozdravljalo novo dr\u017eavo in vladarja, ki so mu pripisovali veliko mero zaupanja in pravi\u010dnosti. U\u010diteljstvo se je iz ljubezni do domovine in nove energije lotilo novega \u0161olskega leta. Na \u0161oli so prirejali \u0161tevilne slovesnosti.<br \/> Novembra 1920 se je \u0161ola raz\u0161irila v petrazrednico, ki se leta 1929 raz\u0161iri v \u0161estrazrednico. Februarja istega leta je bil prekinjen pouk, saj je februarja temperatura v \u0160entjurju padla na -30,5 stopinj Celzija. U\u010dni pripomo\u010dki so bili zelo dragi, zato je bila organizirana pomo\u010d tistim, ki si niso mogli priskrbeti osnovnih \u0161olskih potreb\u0161\u010din. Podmladek Rde\u010dega kri\u017ea je z zbiranjem denarja pomagal revnim otrokom, tako da so jim priskrbeli blago za obla\u010dila in \u0161olske potreb\u0161\u010dine. Ker je dekli\u0161ki \u0161oli primanjkovalo prostora, je pouk potekal izmeni\u010dno. De\u0161ka \u0161ola je morala skrbeti za \u0161olski vrt. \u0160olski obisk je bil na splo\u0161no dober, slab\u0161i je bil ob nujnih poljskih opravilih. \u010ce so otroci zamujali v \u0161olo, so bile predpisane visoke kazni.<br \/> Med drugo svetovno vojno \u0161entjurski trg zavzamejo oddelki SS. Iz nekaterih hi\u0161 so \u017ee plapolale nem\u0161ke zastave. V \u0161oli so se takrat nahajali \u0161e zadnji oddelki razpadle kraljeve vojske. Doma\u010di simpatizerji Nemcev so celo predlagali, da bi se \u0161olo razstrelilo. To je uspelo prepre\u010diti prizadevnemu trgovcu Zdol\u0161ku. Na \u0161olo je pri\u0161el nem\u0161ki nadzornik, ki je imel nalogo preveriti \u0161entjursko u\u010diteljstvo. Nem\u0161ka u\u010ditelja, ki sta pri\u0161la na \u0161olo, sta pozvala \u0161entjurske u\u010ditelje. Vsak u\u010ditelj je moral napisati svoj \u017eivljenjepis in re\u0161iti posebne vpra\u0161alnike. Sledila je otvoritev nem\u0161ke ljudske \u0161ole, na katero je pri\u0161lo pou\u010devati ve\u010d nem\u0161kih u\u010diteljev, ki so pou\u010devali v nem\u0161kem jeziku. Nemci so organizirali te\u010daje, ki so jih morali obiskovati vsi od 15. do 60. leta starosti, saj so bili prepri\u010dani, da morajo v \u0161tirih letih vsi znati nem\u0161ko. Slovenski jezik je bil prepovedan. Petje slovenskih pesmi je bilo dovoljeno le na porokah. Za\u010delo se je prvo preganjanje intelektualcev. Med ostalimi so zaprli tudi nekatere u\u010ditelje. Okupator je \u017eelel uni\u010diti vse slovenske u\u010dne knjige, slovenske knji\u017enice, zemljevide, zbirke in druge u\u010dne pripomo\u010dke.<br \/> Ob koncu vojne otroci niso imeli ustreznega znanja, niti niso bili vajeni \u0161olskega reda. Po vojni so u\u010ditelji imeli nalogo ljudstvu omogo\u010diti izobrazbo in kulturni razvoj. Na \u0161oli so se ponovno odvijale razli\u010dne prireditve. Knjig takrat ni bilo. Nekaj otrok je naro\u010dilo revije Ciciban in Pionir, kasneje Pionirski list. U\u010denci so se u\u010dili slovenskega jezika, ra\u010dunanja in zgodovino NOB. Pouk je potekal izmeni\u010dno. \u0160olski obisk je bil v zimskem \u010dasu slab\u0161i zaradi pomanjkanja obla\u010dil in obutve.<br \/> V \u0161olskem letu 1948\/1949 je bila ustanovljena sedemletka. 1. 4. 1949 se je \u0161ola preimenovala v O\u0160 \u0160entjur pri Celju, v \u0161olskem letu 1950\/1951 pa v osnovno \u0161olo in ni\u017ejo gimnazijo. Razmere po drugi svetovni vojni so bile zelo hude. Veliko \u0161kode so naredile tudi poplave.<br \/> V \u0161olskem letu 1956\/1957 je za\u010dela delovati \u0161olska mle\u010dna kuhinja. V naslednjem \u0161olskem letu je bila izvedena \u0161olska reforma, ki je zdru\u017eila osnovno \u0161olo in ni\u017ejo gimnazijo v enotno osemletno osnovno \u0161olo. Odvijale so se \u0161tevilne slovesnosti. Posebno mesto je imela prireditev ob dnevu republike 29. 11. Na ta dan so s sprejetjem Cicibanov v pionirsko organizacijo proslavljali ustanovitev nove Jugoslavije.<br \/> Leta 1969 je bila najve\u010dja \u0161olska investicija napeljava centralne kurjave. Na O\u0160 \u0160entjur je bil v \u0161olskem letu 1970\/1971 ustanovljen prvi razred posebne \u0161ole. Zaradi prostorske stiske je bili v naslednjem \u0161olskem letu izveden referendum za samoprispevek. Zanj je glasovalo 88,9 % prebivalcev. \u010cez tri leta se je pri\u010dela gradnja prizidka. Sve\u010dana otvoritev je bila 26. 8. 1977. Ob tej prilo\u017enosti se je \u0161ola poimenovala po borcu za severno mejo, na\u0161em rojaku, Franju Malgaju.<br \/> Od osamosvojitve Slovenije do danes je \u0161ola do\u017eivela kar nekaj sprememb. Razpu\u0161\u010dena je bila organizacija VIZ, ki je zdru\u017eevala vse osnovne \u0161ole v ob\u010dini, glasbeno \u0161olo in vrtec. Iz \u0161tirih ocenjevalnih obdobij se je pri\u0161lo na tri, danes imamo dve ocenjevalni obdobji. V prvi razred je bilo uvedeno opisno ocenjevanje (1992\/1993). Iz predmetnika za peti razred se je \u010drtala srbohrva\u0161\u010dina. Aprila 1994 se je pri\u010dela gradnja O\u0160 Hru\u0161evec, kar je za O\u0160 Franja Malgaja pomenilo konec izmenskega pouka. Naslednje leto je na novo \u0161olo od\u0161lo 380 u\u010dencev. Leta 1996 se je z zakonom o osnovni \u0161oli \u0161olanje podalj\u0161alo na devet let. V \u0161olskem letu 2000\/2001 so bili prvi\u010d sprejeti u\u010denci devetletke. Izvajati se za\u010dne nivojski pouk in izbirni predmeti. Otroci vstopajo v \u0161olo s \u0161estimi leti. Uvedene so \u0161tevil\u010dne ocene pri likovni vzgoji, glasbeni vzgoji, tehni\u010dni vzgoji, \u0161portni vzgoji in gospodinjstvu. U\u010denci so vklju\u010deni v u\u010dbeni\u0161ki sklad.<br \/> V \u0161olskem letu 2009\/2010 je bila izvedena temeljita sanacija telovadnice, ki je bila postavljena leta 1975. Prenovljena telovadnica se je poimenovala po \u0161entjurskih olimpijcih. \u010cez nekaj let, v \u0161olskem letu 2014\/2015, je bila izvedena energetska sanacija starega in novega dela \u0161ole.<br \/> Glede na \u0161tevilne spremembe je potrebno poudariti tudi to, da danes na \u0161oli ne izvajamo nivojskega pouka, ampak imamo pri sloven\u0161\u010dini, angle\u0161\u010dini in matematiki heterogene skupine. Poleg obveznih izbirnih predmetov lahko u\u010denci izbirajo tudi neobvezne izbirne predmete.<br \/> \u0160ola danes s ponosom nosi naziv \u00bbkulturna \u0161ola\u00ab. Ta naziv si je pridobila z dejavnostjo na kulturnem podro\u010dju, predvsem gledali\u0161kem. Sodelujemo v razli\u010dnih projektih in se udele\u017eujemo \u0161tevilnih \u0161portnih tekmovanj in tekmovanj iz znanj. Zelo veliko u\u010dencev je vklju\u010denih v otro\u0161ki in mladinski pevski zbor, najbolj\u0161i med njimi so del komorne skupine, ki se imenuje Terca. Vsako \u0161olsko leto se izvedejo zimska in letna \u0161ola v naravi, tabori ter kolesarski izpit za peto\u0161olce. Med \u0161olskim letom imamo \u0161tevilne prireditve, na katere smo zelo ponosni.<br \/> Leto 2019 je bilo v \u0160entjurju obele\u017eeno kot Malgajevo leto. Dogodki so se vrstili od 5. 5. 2019 do 27. 11. 2019. V tem \u010dasu smo se spominjali 125 letnice rojstva Franja Malgaja in 100 letnice njegove smrti. Za mesto \u0160entjur je prav gotovo pomembna tudi 110 letnica stare \u0161olske zgradbe in 250 letnica \u0161olstva na \u0160entjurskem. Obele\u017eili smo tudi 150 let od sprejetja avstrijskega osnovno\u0161olskega zakona.<br \/> Nosilka zaklju\u010dne prireditve ob koncu Malgajevega leta je bila na\u0161a \u0161ola. Ob tej prilo\u017enosti smo predstavili spomin na najpomembnej\u0161e dogodke iz preteklosti na\u0161e \u0161ole in na\u0161ih\u00a0u\u010dencev.<\/p><p>Vir: Kronika O\u0160 Franja Malgaja \u0160entjur<\/p>","_et_gb_content_width":"","ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":"","_expiration-date-status":"","_expiration-date":0,"_expiration-date-type":"","_expiration-date-categories":[],"_expiration-date-options":[]},"class_list":["post-9145","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/osfm-splet.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/9145","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/osfm-splet.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/osfm-splet.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/osfm-splet.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/6245"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/osfm-splet.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=9145"}],"version-history":[{"count":14,"href":"https:\/\/osfm-splet.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/9145\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":28516,"href":"https:\/\/osfm-splet.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/9145\/revisions\/28516"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/osfm-splet.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=9145"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}