Do ustanovitve šole leta 1909 je imela nadzor nad šolo cerkvena oblast, torej je šolo neposredno nadziral domači župnik. Prva hiša, v kateri se je leta 1769 pričel pouk, je bila v Gornjem trgu. Po požaru, ki je izbruhnil leta 1797 in popolnoma uničil Gornji trg, se je pouk izvajal v Dragarjevi hiši. Do leta 1818 je bil pouk v kaplaniji, nato v Janžkovi hiši. Šola je bila enorazrednica. Ko je bilo leta 1818 zgrajeno novo šolsko poslopje, se je enorazrednica spremenila v dvorazrednico. To šolsko poslopje je bila rojstna hiša Ipavcev, takratna občinska hiša. Glede na takratno prepričanje so šolo v večini obiskovali dečki. Šola je imela posebno knjigo, imenovano »Častna knjiga za marljive učence«, v katero so vpisovali pridne in marljive učence. Spremembe povzroči tudi nov avstrijski šolski zakon, ki je uzakonil splošno obveznost šolskega obiska. Sprejet 14. 5. 1869, je določal, da je treba ustanoviti osnovno šolo povsod, ker je bilo v razdalji ene ure hoda po petletnem povprečju več kot 40 otrok, ki so morali obiskovati nad 4 kilometre oddaljeno šolo. Državni osnovnošolski zakon je uveljavil osemletno osnovno šolo. Zakon je močno vplival na zmanjšanje nepismenosti med prebivalstvom. Ker je število otrok iz leta v leto naraščalo, je bila potrebna razširitev šolske zgradbe. Šola je imela takrat tri učilnice in se je iz dvorazrednice spremenila v trirazrednico, do leta 1874 je bila že štirirazrednica. Velike zasluge je imel takratni župan dr. Gustav Ipavec. Učitelji so poučevali dvojezično. Starši so otroke vpisovali v šolo zelo pozno, in sicer z osmim, devetim ali desetim letom. Šoloobvezni otroci pouka niso obiskovali redno. Kljub temu takratna šolska oblast staršev ni klicala na zagovor, saj je primanjkovalo učiteljev in šolskih prostorov. Najslabši je bil obisk v višjih razredih, saj starši zaradi kmečkih opravil otrok niso pošiljali v šolo. Leta 1891 se je pričela prezidava starega šolskega poslopja. Tega leta je ukinjena mešana šola. Šola se je preimenovala v »Štirirazredno deško ljudsko šolo«. Deška je bila v novozgrajeni stavbi, dekliška v dotedanji zgradbi (Zdolškovi). Takratni načelnik krajevnega šolskega sveta dr. Josip Povalej je pokazal zanimanje za novo šolsko stavbo, otvoritev je bila 6. decembra leta 1909. V tem poslopju se nahajajo dekliška in deška šola, pisarna, stanovanje za nadučitelja in nadučiteljico, nekaj sob za neporočeno učiteljstvo, prostor za šolsko slugo, klet, drvarnica in kuhinja. Med prvo svetovno vojno, ki je izbruhnila leta 1914, je pouk potekal le tri dni v tednu. V šoli so se odvijale številne akcije, s pomočjo katerih so zbirali darove za vojake. Dve leti po začetku vojne šolske prostore zasede vojska. Razmere v šolstvu so bile zelo slabe. Ljudje so začeli spoznavati pomen šolanja, zato so bili v večini šolstvu naklonjeni. To je bil čas, ko je bilo pomanjkanje oblačil, obutve, hrane in razsajale so številne nalezljive bolezni. Po prvi svetovni vojni se je v Šentjurju pričelo pomembno obdobje v razvoju šole. Ljudstvo je s ponosom pozdravljalo novo državo in vladarja, ki so mu pripisovali veliko mero zaupanja in pravičnosti. Učiteljstvo se je iz ljubezni do domovine in nove energije lotilo novega šolskega leta. Na šoli so prirejali številne slovesnosti. Novembra 1920 se je šola razširila v petrazrednico, ki se leta 1929 razširi v šestrazrednico. Februarja istega leta je bil prekinjen pouk, saj je februarja temperatura v Šentjurju padla na -30,5 stopinj Celzija. Učni pripomočki so bili zelo dragi, zato je bila organizirana pomoč tistim, ki si niso mogli priskrbeti osnovnih šolskih potrebščin. Podmladek Rdečega križa je z zbiranjem denarja pomagal revnim otrokom, tako da so jim priskrbeli blago za oblačila in šolske potrebščine. Ker je dekliški šoli primanjkovalo prostora, je pouk potekal izmenično. Deška šola je morala skrbeti za šolski vrt. Šolski obisk je bil na splošno dober, slabši je bil ob nujnih poljskih opravilih. Če so otroci zamujali v šolo, so bile predpisane visoke kazni. Med drugo svetovno vojno šentjurski trg zavzamejo oddelki SS. Iz nekaterih hiš so že plapolale nemške zastave. V šoli so se takrat nahajali še zadnji oddelki razpadle kraljeve vojske. Domači simpatizerji Nemcev so celo predlagali, da bi se šolo razstrelilo. To je uspelo preprečiti prizadevnemu trgovcu Zdolšku. Na šolo je prišel nemški nadzornik, ki je imel nalogo preveriti šentjursko učiteljstvo. Nemška učitelja, ki sta prišla na šolo, sta pozvala šentjurske učitelje. Vsak učitelj je moral napisati svoj življenjepis in rešiti posebne vprašalnike. Sledila je otvoritev nemške ljudske šole, na katero je prišlo poučevati več nemških učiteljev, ki so poučevali v nemškem jeziku. Nemci so organizirali tečaje, ki so jih morali obiskovati vsi od 15. do 60. leta starosti, saj so bili prepričani, da morajo v štirih letih vsi znati nemško. Slovenski jezik je bil prepovedan. Petje slovenskih pesmi je bilo dovoljeno le na porokah. Začelo se je prvo preganjanje intelektualcev. Med ostalimi so zaprli tudi nekatere učitelje. Okupator je želel uničiti vse slovenske učne knjige, slovenske knjižnice, zemljevide, zbirke in druge učne pripomočke. Ob koncu vojne otroci niso imeli ustreznega znanja, niti niso bili vajeni šolskega reda. Po vojni so učitelji imeli nalogo ljudstvu omogočiti izobrazbo in kulturni razvoj. Na šoli so se ponovno odvijale različne prireditve. Knjig takrat ni bilo. Nekaj otrok je naročilo revije Ciciban in Pionir, kasneje Pionirski list. Učenci so se učili slovenskega jezika, računanja in zgodovino NOB. Pouk je potekal izmenično. Šolski obisk je bil v zimskem času slabši zaradi pomanjkanja oblačil in obutve. V šolskem letu 1948/1949 je bila ustanovljena sedemletka. 1. 4. 1949 se je šola preimenovala v OŠ Šentjur pri Celju, v šolskem letu 1950/1951 pa v osnovno šolo in nižjo gimnazijo. Razmere po drugi svetovni vojni so bile zelo hude. Veliko škode so naredile tudi poplave. V šolskem letu 1956/1957 je začela delovati šolska mlečna kuhinja. V naslednjem šolskem letu je bila izvedena šolska reforma, ki je združila osnovno šolo in nižjo gimnazijo v enotno osemletno osnovno šolo. Odvijale so se številne slovesnosti. Posebno mesto je imela prireditev ob dnevu republike 29. 11. Na ta dan so s sprejetjem Cicibanov v pionirsko organizacijo proslavljali ustanovitev nove Jugoslavije. Leta 1969 je bila največja šolska investicija napeljava centralne kurjave. Na OŠ Šentjur je bil v šolskem letu 1970/1971 ustanovljen prvi razred posebne šole. Zaradi prostorske stiske je bili v naslednjem šolskem letu izveden referendum za samoprispevek. Zanj je glasovalo 88,9 % prebivalcev. Čez tri leta se je pričela gradnja prizidka. Svečana otvoritev je bila 26. 8. 1977. Ob tej priložnosti se je šola poimenovala po borcu za severno mejo, našem rojaku, Franju Malgaju. Od osamosvojitve Slovenije do danes je šola doživela kar nekaj sprememb. Razpuščena je bila organizacija VIZ, ki je združevala vse osnovne šole v občini, glasbeno šolo in vrtec. Iz štirih ocenjevalnih obdobij se je prišlo na tri, danes imamo dve ocenjevalni obdobji. V prvi razred je bilo uvedeno opisno ocenjevanje (1992/1993). Iz predmetnika za peti razred se je črtala srbohrvaščina. Aprila 1994 se je pričela gradnja OŠ Hruševec, kar je za OŠ Franja Malgaja pomenilo konec izmenskega pouka. Naslednje leto je na novo šolo odšlo 380 učencev. Leta 1996 se je z zakonom o osnovni šoli šolanje podaljšalo na devet let. V šolskem letu 2000/2001 so bili prvič sprejeti učenci devetletke. Izvajati se začne nivojski pouk in izbirni predmeti. Otroci vstopajo v šolo s šestimi leti. Uvedene so številčne ocene pri likovni vzgoji, glasbeni vzgoji, tehnični vzgoji, športni vzgoji in gospodinjstvu. Učenci so vključeni v učbeniški sklad. V šolskem letu 2009/2010 je bila izvedena temeljita sanacija telovadnice, ki je bila postavljena leta 1975. Prenovljena telovadnica se je poimenovala po šentjurskih olimpijcih. Čez nekaj let, v šolskem letu 2014/2015, je bila izvedena energetska sanacija starega in novega dela šole. Glede na številne spremembe je potrebno poudariti tudi to, da danes na šoli ne izvajamo nivojskega pouka, ampak imamo pri slovenščini, angleščini in matematiki heterogene skupine. Poleg obveznih izbirnih predmetov lahko učenci izbirajo tudi neobvezne izbirne predmete. Šola danes s ponosom nosi naziv »kulturna šola«. Ta naziv si je pridobila z dejavnostjo na kulturnem področju, predvsem gledališkem. Sodelujemo v različnih projektih in se udeležujemo številnih športnih tekmovanj in tekmovanj iz znanj. Zelo veliko učencev je vključenih v otroški in mladinski pevski zbor, najboljši med njimi so del komorne skupine, ki se imenuje Terca. Vsako šolsko leto se izvedejo zimska in letna šola v naravi, tabori ter kolesarski izpit za petošolce. Med šolskim letom imamo številne prireditve, na katere smo zelo ponosni. Leto 2019 je bilo v Šentjurju obeleženo kot Malgajevo leto. Dogodki so se vrstili od 5. 5. 2019 do 27. 11. 2019. V tem času smo se spominjali 125 letnice rojstva Franja Malgaja in 100 letnice njegove smrti. Za mesto Šentjur je prav gotovo pomembna tudi 110 letnica stare šolske zgradbe in 250 letnica šolstva na Šentjurskem. Obeležili smo tudi 150 let od sprejetja avstrijskega osnovnošolskega zakona. Nosilka zaključne prireditve ob koncu Malgajevega leta je bila naša šola. Ob tej priložnosti smo predstavili spomin na najpomembnejše dogodke iz preteklosti naše šole in naših učencev. Vir: Kronika OŠ Franja Malgaja Šentjur