OŠ Franja Malgaja Šentjur

Aktivnosti otroškega parlamenta v šolskem letu 2024/25

ŠOLSKI PARLAMENT 2024/2025

Otroški parlament je oblika vzgoje otrok za aktivno državljanstvo in demokracijo, ki poteka v obliki razprav o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo otroke. Pod okriljem Zveze
prijateljev mladine Slovenije deluje že od leta 1990. Pomeni torej obliko sodelovanja otrok v družbenem dogajanju in pridobivanje vedenj o človekovih in državljanskih pravicah.

V šolskem letu 2024/2025 se je odvijal že 35. Otroški parlament. Tema je ŠOLSKI SISTEM in to ravno v letu, ko mineva 250 let od izida Splošnega šolskega reda Marije Terezije, ki je na naših tleh vzpostavil obvezno šolanje za vse dečke in deklice. Šolski sistem, kot ga poznamo danes, je torej rezultat dveh stoletij in pol razvoja in prilagajanja potrebam družbe.

Tako je šolski sistem kot tema letošnjega Otroškega parlamenta izrazito aktualna, da nas je spodbudila k razmisleku o tem, kaj sistem pomeni za posameznika, zakaj je pomembno, da je celovit in urejen ter da omogoča vsem učencem enake izobraževalnih priložnosti. Učence smo spodbujali k razmišljanju o prednostih in izzivih šolskega sistema, o znanju kot vrednoti ter o pomenu znanja za kakovostno življenje posameznika in družbe. Povedali so nam tudi izboljšave sistema in preko medobčinskega in državnega parlamenta svoj glas prenesli do zakonodajalcev. Na ta način so imeli možnost in priložnost aktivno soustvarjati svojo izobraževalno pot in krepiti aktivno državljanstvo.

Glede na to, da je naslovna tema zelo široka, je bila nekoliko bolj opredeljena s 4 podtemami:

Odnosi in sodelovanje
Učne vsebine in šola za življenje
Metode in načini učenja/poučevanja
Vrednote in odgovornost

V okviru šolskega parlamenta smo si pri temah pomagali z različnim didaktičnim gradivom, tudi z različnimi karticami za razvijanje socialnih veščin; predvsem pa smo v obliki diskusije razpravljali o dani temi oz. podtemi.

Pri prvi podtemi smo se pogovarjali o odnosih, ugotavljali v katere odnose stopamo udeleženi v šoli, kaj je pomembno za krepitev dobrih socialnih odnosov v šoli, zakaj so pomembni dobri odnosi, ter kaj lahko naredimo za dobre odnose.

V drugi podtemi smo razmišljali o učnih vsebinah, kakšna je povezava med teorijo in prakso, katere vsebine so najbolj uporabne za življenje ter katere učne vsebine bi še potrebovali, da bi bili čim bolj pripravljeni na življenje.

V predzadnji podtemi smo se pogovarjali o metodah in načinih poučevanja oz. učenja; katere metode poznajo, katere jih najbolj spodbudijo k sodelovanju in učenju ter kateri pristopi pri učencih vzbudijo največ zanimanja.

V zadnji podtemi smo razmišljali o vrednotah. Kaj to so, kaj je tisto, kar nam je nekaj vredno. Beseda je tekla o tem, kako spodbujanje vrednot pomaga pri osebnostnem razvoju učencev, pri oblikovanju pozitivnega učnega okolja.

Poleg obravnave omenjenih tem je bila naloga šolskega parlamenta tudi skrb za dobro počutje vseh na šoli. V sklopu srečanj smo obravnavali tudi aktualno interno šolsko problematiko in iskali ustrezne rešitve na podane izzive.

6 učencev centralne šole in 2 učence podružnične šole se je udeležilo tudi medobčinskega parlamenta, učenka naše šole pa se je kot novinarka poročevalka udeležila tudi nacionalnega parlamenta.

Na medobčinskem parlamentu so učenci izpostavili, da si želijo, da se vsem učencem privzgaja odgovornost, da imajo neprimerna dejanja tudi posledice. Radi bi imeli več preventivnih vsebin, izobraževanj na temo vrednot, reševanja konfliktov, medvrstniškega nasilja.

Učenci so preko delavnice ozavestili tudi na koga se obrniti v primeru stiske, kaj narediti, če se jim zgodi krivica, kako se imeti rad. Pogovarjali so se o pomenu primerne komunikacije. Izpostavili so pomen pogovora in tematskih razrednih ur. Prav tako si želijo več vsebin za življenje (domača gospodinjska opravila, pouk za finance, pouk za tehnologijo, o vedah za nadaljnjo izobrazbo.

Misli učencev

»26. marca sem se udeležila učne delavnice, ki je potekala v prostorih Razvojne agencije Kozjansko, Šentjur. V delavnici, katere sem se udeležila smo se pogovarjali o učnih vsebinah, ki so najbolj uporabne za življenje in pri katerih šolskih predmetih so vključene (npr. predmeta kot so geografija in biologija nas učita splošne razgledanosti in znanja, ki jih rabimo za življenje). Pogovarjali smo se tudi katere vsebine bi še potrebovali pri določenih predmetih (npr. da bi predmet etika vsebovala kako delati z financami). Ugotovili smo tudi da je odvisno od vsakega posameznega učitelja kako vključuje življenjske primere v njihovo učenje.« Urška, 9. a

»Bilo mi je všeč, saj smo se lahko spoznali z učenci in učenkami drugih šol, v skupinah smo se pogovarjali o prednostih in še posebej krivicah, ki se dogajajo, kar me je zelo presenetilo. Upam, da bom lahko sodeloval pri skupnosti tudi prihodnje leto, saj je bil za mene ta dan zelo poučljiv.« Maj, 8. a

Poročilo novinarke poročevalke

7. aprila 2025 je v državnem zboru potekalo 35. zasedanje nacionalnega otroškega parlamenta. Občino Šentjur sta zastopali parlamentarka Ana Rauh z OŠ Planina pri Sevnici in otroška novinarka Urška Podgoršek z OŠ Franja Malgaja Šentjur.
Šolski parlament se je začel ob 9. uri z uvodnim govorom predsednice državnega zbora, mag. Urške Klakočar Zupančič, in predsednice Zveze prijateljev mladine Slovenije, Darje Groznik. Parlamenta se je udeležilo 166 parlamentark in parlamentarcev ter 24 otrok novinarjev.
Glavna tema parlamenta je bil šolski sistem, mladi parlamentarci pa so se razvrstili v štiri skupine z različnimi podtemami – odnosi in sodelovanje, učne vsebine in šola za življenje, metode učenja in poučevanja ter vrednote in odgovornosti. V vsaki izmed delovnih skupin so potekale razprave, o čemer so nato poročali na plenarnem zasedanju.
Naša parlamentarka Ana Rauh je sodelovala v delavnici o vključitvi učencev v družbo, strpnosti, vrednotah in spoštovanju v šoli.
Med poročanjem na plenarnem zasedanju so se otroškim parlamentarcem priključili še ministrica za zdravje, dr. Valentina Prevolnik Rupel, minister za delo, Luka Mesec, predstavniki Inštituta za socialno varnost, Zavoda za šolstvo, Dijaške organizacije Slovenije, namestnik varuha človekovih pravic, dr. Jože Ruparčič, in drugi.
Poročevalci skupin so predstavili ideje in ugotovitve posameznih delavnic. Nekatere njihove ugotovitve in ideje so bile, da se je avtoriteta učiteljev zmanjšala, da se raven znanja po šolah v Sloveniji zelo razlikuje, da si mladi med poukom želimo več dela v skupinah, več ponavljanja, predlagali smo, da bi se gospodinjstvo izvajalo od petega do devetega razreda, v učni načrt naj se vključi tudi učenje finančne pismenosti, prve pomoči … Opozorili so tudi na pomanjkanje spoštovanja učiteljev, empatije in vrednot pri učencih ter izkoriščanje statusov.
Po poročanju je sledila razprava. Parlamentarci so tudi pohvalili programe, kot je ERASMUS+.
Udeležba na šolskem parlamentu je bila zelo lepa in zanimiva izkušnja, saj smo se učenci iz vse Slovenije srečali tudi z osebami, ki delajo v državnem zboru.

Urška Podgoršek

Naj še kot mentorica pohvalim učence parlamentarce, saj skozi šolsko leto dobro sodelujejo, dajejo konstruktivne predloge ter so odprti za diskusijo in pripravljeni pomagati.

Jožica Novak,mentorica otroškega parlamenta